Kot vsi vemo, je nogomet postal velik biznis,kjer se obračajo ogromne količine denarja. Včasih so nogometaši lahko imeli tudi kakšno kilo ali dve več in so igrali na vrhunski ravni. Ampak,tako kot vse,se je tudi nogomet razvil in postal vse bolj popolen. Nogometaši morajo biti idealno pripravljeni, tako fizično kot psihično. Nogometaše forsirajo na polno in jih silijo v skrajnosti zmogljivosti in to vse zaradi vse boljšega rezultata, ali bolje rečeno denarja. Denar je sveta vladar,če to želimo ali ne.

Zadnja žalostna novica iz sveta nogometa, ki je bila povod mojega prispevka, je žalostna smrt mladega šele 22 letnega igralca Seville Antonia Puerte, ki je preminil zaradi srčnega infarkta.

Malo sem razmišljal in se zamislil nad količino tekem na sezono,ki jih odigrajo igralci v določenih ligah. V boljših ligah odigrajo po 38 tekem. Nato imamo tekmovanje v pokalih, kot so domači pokal, kjer recimo odigrajo okoli 10 tekem, odvisno od uspeha ekipe. Nato so tu evropska tekmovanja kjer boljše ekipe odigrajo tudi 10 ali več tekem, zraven prištejmo tekme za državno reprezentanco, prijateljske tekme, pripravljalne tekme nam to nanese tudi do 70 ali več tekem na sezono in poleg vsega še naporne skoraj vsakodnevne treninge in naprezanja.

Torej če želiš biti uspešen,moraš za to tudi veliko vložiti, moraš biti hitrejši, spretnejši, boljši in bolj prilagodljiv od nasprotnika in za dosego teh ciljev so nekaterim ljudem pogodu vsa sredstva, tudi če ta na daljši rok škodujejo športnikom, v našem primeru nogometašem.

Ampak je vse to vredno našega zdravja??

Antonio Puerta, počivaj v miru.

Zelo sem zadovoljen s svojim avtomobilom. Lep mestni avto s poskočnim motorjem, kot nalašč za mladega moškega kot sem jaz. Govorim o svojem Peugeotu 206. Vedno sem bil ljubitelj te francoske znamke avtomobilov. Posebej ta model mi je od nekdaj bil všeč.

Moja 1.4 mašinica.

Še posebej mi je všeč njegova športna različica Peugeot 206 WRC. WRC je okrajšava za World Rally Championship. Torej avto za rally tekmovanja. Ta mrcina ima kar 300 KM, v primerjavo z mojim,ki jih ima le 75 KM, no teh 75 konjičkov, 76 če še sebe štejem zraven je čisto dovolj za nočne izhode, izlete ali vožnjo do Maribora kjer študiram.

206 WRC v tovarniških barvah. Z njim so začeli dirkat leta 1998. Leta 2000 pa prvič zmagali v najboljšem rally tekmovanju.

V prihodnje, če se bo ponudila možnost, bi si omislil nekaj podobnega,kot na naslednji sliki. Ne preveč vsiljiv body kit s krilcem in kakšnimi elegantnimi platišči. Ampak to so le želje…

Želja.

Danes sem malo opazoval oblake.

Pogled z mojega okna.P.S: Modre zavese se barvno ujemajo z oblaki v ozadju.

Dopoldne pred dežjem je bilo nebo polno modrih oblakov.

Gledam televizijo,ko naenkrat v mojo sobo posveti rdeča svetloba, pograbim svojega Sonya in poslikam nebo.

Rdečo puhasti oblaki.

Sonce zahaja,romantično vzdušje in zaključek današnje objave.

Lep večer vsem.

Nekateri nogometni igralci so ikone svojih  klubov.  Nekatere igralce si ne moremo predstavljat v kakšnem drugem klubu,kot v tem kjer so si naredili in ustvarili ime. Na kratko vam bom predstavil 3 vrhunske igralce, ki so predani svojim klubom.

Ko pomislim na Liverpool, mi je prva asociacija Steven Gerard. Igralec rojen leta 1980 je prava ikona Liverpoola .Za Liverpool je podpisal pogodbo leta 1997, leto kasneje je tudi debitiral za prvo ekipo. Z leti si je izbral izkušnje in leta 2003 je postal kapetan Liverpoola, postal je eden najboljših igralcev sredine igrišča na svetu. Njegove natančne podaje, občutek za žogo in enkratni streli z razdalje oznamujejo njegovo igro. Z Liverpoolom je v sezoni 2004/05 osvojil ligo prvakov, hkrati pa postal tudi najboljši igralec lige.  Za Liverpool je v 389 tekmah dosegel 76 golov.

 
Steven Gerard.

Raul Gonzalez Blanco ali preprosto Raul je igralec slovitega Madridskega Reala. Pravi nogometni genij z odličnim občutkom za gibanje, pravi golgeter. Rojen je bil leta 1977, že kot mladinec je prišel k kraljevem klubu, kjer je že od leta 1994 igralec prve ekipe. Čeprav je verjetno svoje najboljše tekme že odigral je trenutni kapetan Reala še vedno ljubljenec navijačev in preprosto si ga ne morem predstavljat v kakšnem drugem klubu. Z Realom je osvojil tri naslove najboljših na stari celini (1998,2000,2002), osvojil je tudi 5 naslovov španskega prvaka, nazadnje lansko sezono. V 451 tekmah je dosegel 194 golov.

Raul.

Sin rimskega nogometnega kluba Roma je bil rojen leta 1976 in igra na poziciji napadalca ali napadalno usmerjenega igralca sredine. Ta igralec je seveda Francesco Totti. Je pravi simbol Rome, ki nikoli ni želel oditi v drugi klub, tudi ko so mu ponujali bogastvo. Za klub iz prestolnice Italije igra že od leta 1993 in v tem času dosegel nekaj čez 150 golov v 370 nastopih. Z Romo je leta 2001 osvojil italijansko prvenstvo. Z Italijo pa je osvojil lansko svetovno prvenstvo v Nemčiji.

Totti.

Na obisku kmetije sem poslikal nekaj domačih živali, nekatere so mi prav lepo pozirale.

V vsaki družini se najde,kakšna črna ovca.

Glasne gosi, kot da so nasprotovale mojemu slikanju.

Piščancev ja mrgolelo na vsakem koraku.

Majhna prašička veselo pozorita pred objektivom.

Lep delček zemlje,kjer so včasih bile lipe, je sedaj v objemu gozda čudovit nasad sliv ,ki so bogato rodile.

Lipov dol.

Slive.

V objemu gozda.